Pričakovanje

Zanimivo kako se v trenutku tvojega življenja popolnoma spremeni. Ne mislim z nastopom nosečnosti, ampak z nastopom trenutka ko gospod "Tapravi" vstopi v tvoje življenje. Želja po njem je tako močna, da pustiš za sabo to kar si bil, kar si pridelal, kar si negoval. Trenutek ki zasenči tvoje življenje. Želiš si samo eno, ustvariti trdno družino.

Pa le ne gre vse tako "zlhka". Kaj hitro minejo meseci in naraščaja ni. Končno nastopi tisti ta lepi trenutek, ko na testerju zagledaš +. Misliš da si najsrečnejši človek na svetu in da se tebi ne more nič zgodit. Pa se. In zgubiš svojo srečo v krvavem madežu na postelji, sredi temne noči.

Postaviš se na noge, ker med pogovorom z ostalimi ugotoviš da nisi najbolj nebogljen osamljen primer. Veliko nas je že doživelo to žalost. Skoraj ti ni jasno koliko žensk okoli tebe deli enako usodo, dokler ne spregovoriš in ti one sočutno vračajo svojo zgodbo.

V bolnici se pogovorim z ginekologom, kateri mi zatrdi, da sej sem zanosila in da naj ponovno se lotim "dela" čez kakšen mesec. Če pa v enem letu ne bo nič naj pridem do njega.

Spet gredo mimo meseci. Zgodi se marsikaj samo v meni nič.

Kot že neštetokrat vzamem življenje v svoje roke in postanem aktivna v iskanju prebuditve same sebe. Od raznih zelišč, bioenergetikov, fengshuijevskih prečiščevalnih kur najine hiške itd. Dokler ni prišel trenutek streznitve.
Če mi je 1x ratalo tako, poskusiva še 1x. Smešno da je bila intimna združitev najina vsakdanja praksa. No da ne pretiravam v povprečju vsak drugi dan. Pa ni in ni šlo.
Kupila sem si listke , ki označujejo dan ovulacije, tako da ja nebi zgrešila dneva. Vseeno ni šlo.

Nato se je zgodil. Prišel je znak iz vesolja. Odločila sem se da tisti mesec bova seksala samo en dan in to tisti. Šla sva na dopust in mi reče: Glej dobila sva sobo številko 23. Čez dva dni ko sva se vračala domov, sva šla na kosilo in ponovno me opozori: "glej sedaj pa sediva za mizo 23". V meni se zgodi preklop. Zdi se da vesolje nekaj sporoča. 23 tistega meseca sva kupila "nov" avto, pa me tašča (ki jo ljubkovalno kličem mati) dregne, da je pa 23 in da si je potrebno današnji dan zapomniti. Ostala sem z odprtimi usti. To je to. Danes je dan. Potegnila sem lističe za ovulacijo iz predala. Urin je pokazal, da so se mi jajčniki začeli prebujati, ampak da ni še ta pravi dan. Vseeno sem z užitkom planila na svojega moža in sprostila vse hormone, ki so se toliko dni zadrževali v telesu.

Še pred tem sem začela s hladilno terapijo. Pomeni, da je bil moj trebušni del telesa čisto prevroč in da ga je bilo potrebno ohladiti. Obljubila sem , da če po tem zanosim, bom izdala svetu kaj sem počela. Vseeno ne vem če imam toliko samozavesti, da bi to pisno ovekovečila na medmrežnem svetu.

Tako, toliko za začetek.